Rahela

Prelepa, čista, milaKakor cvetica si,Pogledam te in tužnostSe v srcu mi zbudí.

In roke položitiTi morem na glavó,Moleč: Bog te ohraniTak' milo, čisto in lepó.

„Še Poljska ni zginila!"

Izgine sicer človek,Človeštvo obstojí;Kar človek je ustvarilV človeštvu dalj' živí.

Moj pokoj je preč,Težko srcé,Ne najdem ga nikdarIn nikdar ne.

Tam, kjer njega niJe grob razpet,Ožolčen miŠiroki svet.

In zmešanaMi glava je,Čutilo miZdrobljeno vse.

Moj pokoj je preč,Težko srcé,Ne najdem ga nikdarIn nikdar ne.

Po njem le gledamPri oknecu jaz,Za njim le hodimOd doma včas'.

Lep hod njegovIn prežlahtni obraz,Nasmehljanje ust,Moč očesa in kras,

In govoriceČar njegov,In stisk rokéIn ah! celov! —

Le k njemu njedraMi hrepené,Prijet' da bi smelaNjega držé,

Ga celovatiKo bi hotla,Bi nad celoviIzginila vsa!