Ilirija oživljena

Napoleon reče:Ilirija vstan'!Ustaja, izdiha:Kdo kliče na dan?

O, vitez dobrotni,Kaj ti me budiš!Daš roko mogočno,Me gori deržiš!

Kaj bodem ti dala? —Pogledam okrog,Izločit' ne moremSkor svôjih otrók.

Kdo najde MetúloIn Terpo moj grad?Emona, SkardonaSte komaj poznat'.

Nazaj spét junakeKdo bode mi dal,Ki jih se SpartanskiJe vojvoda bal?

Od nekdaj snežnikiSo najina last,Od tód se je našaRazlegala čast.

Je Galijan hraberNa Padu, pred njimDorašen je tréselV ozidju se Rim.

Že močen na morjiIlir'jan je bil,K se ladije tesat'Je Rimljan učil.

Počasi pa RimljanNa vojsko ravná,Se morja navaja,Premaga obá.

Širôko razgrajaPer sedem sto lét,Al sprave sosédnjeNi hotel imet'.

Od séverja prideNad njega vihár,Nevrédne gospódeIz viškiga vdar'.

Zdaj Branci in GótjeIn Némci slové,Ilir pa v tamníčePozabljene gre.

Sonc sedem sto dvakratZaraša ga mah,Napoleon trebit'Ukaže mu prah.

Ilirsko me kličeLatinec in Grék,Slovensko mi prav'joDomači vsi prék.

Dobrovčan, Kotoran,Primorec, Gorénc,Pokopjan po starimSe zove Slovénc.

Od perviga tukajStanuje moj ród,Če vé kdo za druj'ga,Naj reče, od kód?

Z Bilipam in SandramSo jméli terd boj,Latince po môkrimStrahval je njih roj.

Zveličana bódem,Zaupati smém,Godí se eno čudo,Naprej ga povém.

Duh stopa v SlovenceNapoleonov,En zarod poganjaPrerojen, ves nov.

Operto desnícoNa Galijo jmam,Levíco pa GrékamPrijazno podam.

Na Grecije čeluKorinto stojí,Ilirija v sercuEvrópe leží.

Korintu so rekli:Helensko okó;Ilirija perstanEvropini bo.