Vodilce za živenje

Dva sta prav za prav nazora,Kakor hočeš, vidiš svet:Alj tišči te črna mora,Ali smeh poganja cvet.Vem, da solz ti sili sragoVsoda 'z jedne vreč obeh.Ti obrni brž bisago:Zadej jok, pa spredej smeh.

Često v sprednjo sezi vrečo,Rož si v vence beri ž nje,Zadnjo pa ko temno ječoOdurjavaj, boj se je.Krepka hrani zmir čutila;Da ostane čvrst ti duh:Strasti smatraj kot gonilaZla. – Njim ostani vedno gluh.

Jasnih je plati v naravi:Vonjaj, tiplji glej in čuj!Tud' v živenji sla se javi,Tesne čevlje le sezuj.Skrbno si dobrote miloVsajaj klico v dnu srca –Človek zli je, glej, kazniloMaščevalnega boga.

Širi jasno si obzorjeS tem, da više zmir stojiš;Kdor se v nizka tla zaorje,Izgubi svitlobe bliš.Toda silno se ti željaNekoristno ne steguj,Da te grel bo žar veseljaV tem živenji raznih nuj.

Ti duhá primerno likaj,Ker nevednost škodi ti.Veruj krepko in ne nikaj,Kar tvoj um za zmir beži;Ker zastonj je, praresniceNe boš gledal tu nikdar;Ti nevid, iz motne žliceČeš jo s silo zreti mar?

Jok, nemir, prepir in dvombeČrnogledu puščaj ti,V jasni plati ti zaslombeZa živenje išči si.In obličje bo cvetelo,Ko odžel si davno klas,In okó ti bo žarelo,In vesel ti bode glas.