Življenja boj

Otoček sredi reke tam samuje,nebogljen, majhen se z vodo bori,ki krog njega se peni in rohni,in buta vanj in ga izpodkopuje.

Zdaj ga odnese, človek pričakuje,a glej, otoček vztrajno se drži,na trdnih skalnih temeljih stoji,zato ne gane se, vodám kljubuje.

Okoli mene strašen boj divjain jaz sem v tem vrtincu majhen, sam,me bo odnesla s sabo sila ta?

Divjaj, življenje, jaz se ne podam,ne klone mi pred tabo moč duha,za temelj samega Boga imam.