Iz zavrženih poezij

O Tebi nas dandanes sram je peti,le kar zaznajo čuti, se slavi,le snov ljudem se vsa vrednota zdi,a Tebe hočejo povsem prezreti.

Lepote Tvoje nočejo umeti.»Merilo vsemu,« pravijo, »smo mi!«Umetno je, kar draži njih strasti,vse drugo se ne sme v umetnost šteti.

Prašič je srečen, če po blatu rije,zato bo vedno po blatu ril,le orel proti soncu se prebije.

Resnica je pa ta, da svet je gnil,zato gorje vam, moje poezije,in meni kajpak, jaz sem vas rodil.