Ljubezen (Lojze Grozde)

Saj niti ne poznam je pravzaprav,a vem, da so ji lica razcvetela,da duša ji je čisto bela,da to že dolgo sem iskal.

Pri njej v nočeh sem svetlih vasoval;sama na njenem vrtu sva sedelain njena roka v moji je drhtela,ko sem ljubezen svojo ji priznal.

Pa mislil sem, da sva bila sama,pogledam, in nekdo je zraven stal,v njem spoznal sem svojega Boga.

In ni bil name hud, kot sem se bal,ker tudi njo sem vzljubil iz srca;smehljaje nama blagoslov je dal.