O pomladi

Privriskala je spet pomlad prešerna,in zdaj prepeva o ljubezni, sreči,a v moji duši, v dalje hrepeneči,puščoba je, praznota neizmerna.

Pomladi čakala je vsa nemirna,in sanjala o duši je ljubeči,ki pride lepa vsa in jo osreči,a zdaj je sama, v njej bolest stoterna.

Kaj ti obup te lepe dni greni?Da, res, ljubezni zate nima svet,a ne obupaj, nisi sam, poet!

Saj Kristus tvoj je vstal in zdaj živi!On je s teboj, ki je ljubezni vir,in v Njem bo našla tvoja duša mir.