Zbogom

Sto tisoč sreč, o deklica neznana,naj dobri Bog natrosi ti na pot.Njegova roka čuvaj te povsod,da boš vsa bela pela mu Hozana!

A jaz? Ne vprašaj, draga, da ne zveš,kako boli spomin preteklih dni;in madež je zbledel, kako skeli,prekolneš me, ljubiti me ne smeš.

Šele kadar se duša prenovi,ko v njej, kar zdaj je črno, pobeli,ko nebogljeno se razbohoti.

Pa saj Bog ve, kje boš že ti takrat;Bog ve, če kdaj te še uzro oči,o, daleč je še to, čeprav sem mlad.