Mati (Matija Valjavec)

Memo hiše pelje cesta v daljno stran,mati gledat hodi na-njo dan na dan.

Sin po njej odšel je, kam? tega ne vé,vé le to edino, da še za goré.

Da je od nje dóma dan hodá do tod;tam je naj raj' bila – b'la nje božja pot.

Se ne naveliča; dnovi le tekó, –mati! kaj li čakaš? Sina več ne bo!

Pa le hódi gledat na preljubi kraj,gleda, pričakuje, kakor je do zdaj.

In ga res pričaka; pride sin – gospod.Kak jej srce tolče! – mem ga pelje pot.

Nič se ni zmenila – pravijo ljudjé –kdo je vidil njeno počeno srcé?