Moj zlati Vekoslav

Ker god je tvoj, ti za veziloBi kupil kako žogo rad,Al' pa če konjev par bi bilo,Tacih, ki piskajo od zad.

Za krajcar črešenj tud' znabiti,Al' borovnic bi ti poslal,Pa s črešnjam' bi se zadušiti,Umazat' z borovnicam' znal.

I s'cer tud' mošnja ni pustilaKup'vati tacih mi reči,Ker avša se je posušila,Da ste sklenili se strani.

Naj dosti bode ti vošilo,Ki ga prinese pismo to;Le čuj, kak se ti bo godilo,Če bo po mojih željah šlo:

Dokler se šteješ med učence,šolski prah te še mori,Naj dan na dan ti eminencePero šulfuksarsko deli.

Ko briti jel si bodeš brado,I dal že šoli boš slovo,Bi vošil tebi ženko mlado,Bogato, pridno i lepo;

Naj lascev črnih, kože gladke,Oči naj ljubomilih bo,Nohte vendar ima naj kratke,Dolgi za lice slabi so.

Če boš pa far, bogato faroNaj pusti škof ti podeli,Sam zberi kuhar'co si staro,Ki kašlja, bolhe naj lovi.

Za maše kmetič naj ti plati,Za vsako narmanj en cekin,Da ložej dolgi čas ti kratiKozarec, vajen dobrih vin.

Če zvolil bodeš stan lingvistov,I mlatil boš Demostena,Na cente vsaka stran avristovFigur i tropov naj ti da.

Če storil bodeš se zdravnika,Naj kašelj, kuga svet mori,Da v vsaki hiši dva bolnikaImel boš ti ozdravljati.

Če zvolil bodeš stan vojaka,Bi vošil ti svetinj vsaj sto,Na prsih nitka suknje vsakaNosila naj bi vsaj eno.

Če bodeš kupec, naj kupujePri tebi le Ljubljančan vsak,Do vrata d'nar naj te obsuje,Da tak postaneš prav možak.

Če stan dopadel bo ti kmeta,Naj njive dobro ti rode,Naj dobro rastejo teleta,Kokuša, kozli i ovce.

Si zvoli stan k'ter'kol' že bodi,Jaz želel bom ti, Lojzek moj:Da zlata sreča vedno hodiZ nasutim košem pred teboj.