Od Janezove Neže

Lepa Neža,to je mreža,v k'tero srca se love;bolečinevse fantine,ko jo vid'jo, v prsih sk'le.

Pa ni hiše,kjer dvorišetak' pohojeno bi b'lo;saj do hrama,kjer spi sama,vsako noč gre fantov sto.

Ne le samos' Praš in z Jamotruma fantov roma k nji;saj skor' vsakanoč junakatud' s Trboj prinese ji.

Pa za zaloje premalofantov le iz treh vasi;kar je znanih,kar neznanih,vse omrežiti želi.

Ni prevzetna,je prijetna,z vsakim rada govori;jezik gladkoin pa sladkoteče cele ji noči.

Dolgo stika,kar jo mika,le predolgo ne dobi;boš imelakar s' želela,le počakaj, Než'ca ti.