Predpustna (Vojteh Kurnik, 4)

Na noge tovarši!Pustíte pečí,vsak svojo pobaši,kdor sam še tiči!

Ne bojte se snega,na tripo otep!Če cesar se krega,kresavnike v žep!

Železo se kuje,kdaj v klešah žarí,najlože nasnuje,kot pust prinorí.

Marsktera vtaknilaje v lampo več bíc,je z oljem nalila,in čaka na klíc:

Da ne bo zmotnjaveko lenih devic,ki kakor brez glaveobjokanih lic

so olja kupvale,k' je ženin prišel,še z lučjo kriljale,ko je že odšel.

Kdor vé za dekletaspoštenih ljudí,se sreča obeta,naj nič ne mudi!

Kjer kaj je zadeti,tje meri jih več;je treba hiteti,kdor misli doseč'.

Kdor hvaljen če biti,mu svetjem: umri!Kdor misli snubiti:tud' grenke požri!

Takrat vse slabostiod svet'ga kersá,mal' dobrih lastnostina všesa zvestá.

In če bi razdeliltovore zlatá,ne boš se otrebeljezikov svetá!

Ljubezen je glavnipotrebni pogoj,brez nje so težavnires dnevi, da joj!

Zastonj je vsa bala,blagó in srebró,če ona kralj'valamed vama ne bo!

Je gorši v pokojinajborniši jed,ko v revku in bojicesarjev obed.

Kdor misli: Porokaje kaj bodi reč, –doživel bo jokagotovo preveč.

To véz le smert samaenkrat razvozljá,duhovnik če vamaroke zapenkljá!

Zato ni zavreččise koj tjè v en dan,da bode po srečizakonski Vam stan!