Predpustna (Vojteh Kurnik, 5)

Oj! lani je zbegalvse vojskini hrup,okoli razlegalse jok in obup.

Ločitve so bilenamesto porok,dekleta zgubileso ljubljence z rok.

Marskteri je puškona ramo uzel,junak šel na vojsko,smert belo objel.

No! letos imamospet ljubljeni mir;kdor ima že zbrano,napravi naj pir!

Al dobro premislijo vendar popred,ne bodo da kisliobrazi posled.

Domači pregovorglasí se tako:„Najzvestejši malarje lastno oko“.

Zatorej izvoli,kar tebi je všeč;ne tekne nikoliprisiljena reč.

Človeka lastnostiv zakonu cvetó,vse prejšne skrivnostina svitlo gredó.

Nektera, bi rekel,najboljši je stvar, –pa revež opekelbo se za vsigdar.

Je termaste glave,nje jezik pa strup,nasnuje grenjavele možu nakljub.

Skor vse se na svetipredelati dá,le termo zatreti,pri ti nič ne zdá.

Nedolžna besedaje taki že konj,ko iskro iz ledabi kresal zastonj.

Gorje! kdor zadenena takošno kost,ki, kamor se krene,mu krati prostost.

Kjer žena kraljuje,mož hlače zgubí,pod krevso zdihuje,kot babjek sloví.

Zato ne pustitesi vzeti pravic,možaki spolnitesvoj lastni poklic!

Tako tud' ženice!In vse bo šlo prav,iz božje desnicerosil blagoslov!